Prizori za zavesami,
Ki nudijo zveèer jih okna,
V naši ulici so takšni
Kot povsod drugje.
Mož sedi v kuhinji,
Prebira èasopis,
Sin ob njem uèi se, piše
In radira in sprašuje.
Mama živèno kuha, se obrne,
S prstom mu zažuga,
A ob njih družina druga
Mirno gleda televizor.
Upokojenca sedita,
Ona plete, on posluša radio,
Vrti postaje in nenehno z glavo maje.
Poroèila so - kot vedno,
Novice slabe ga jezijo,
Žena ga pogleda, se nasmehne,
Vstane, ga objame.
Majhna družba veseli se
In popiva in prepeva,
A pod njimi dekle uèi se,
Dolgo v noè bo luè prižgana.
Mlada dva ljubkujeta se,
Vsa ljubezni sta predana,
A nad njima ženska srednjih let
Sameva in sanjari.
Stanovanje mlade žene,
Ki jo mož pijan pretepa,
A na drugi strani stene,
Otroci tiho se igrajo
In v podstrešnem stanovanju
Ni luèi, le zvok kitare
Pravi nam, da nekaj tare
Mladega poeta.
Zunaj se je že stemnilo,
Povsod se spušèajo rolete
In vsi si le želijo
Mirne in spokojne sanje.
Ob stanovanju stanovanje -
Majhne kletke brez izhoda,
Le ta okna kot oèi
Utrujene vsakdanjosti.
Prizori za zavesami,
Ki nudijo zveèer jih okna,
V naši ulici so takšni
Kot povsod drugje.
