Junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi
mala deklica žalostno poje pesem v pozdrav
saj ne ve kdaj mu spet pade v objem
in ne ve ali sploh še v tem življenju
O le glej mladi bojevnik razum naj vodi pogum
mlaj je poslednja luč pred viharjem
kopij in ostrih sekir
v zraku lebdijo imena za plen
sliši se prvi nemir
Junak se je vlegel na zemljo polno krvi
sama deklica s sklonjeno glavo
nosi cvetove v spomin
skrivljeno jeklo počiva na tleh
konec je vsega in konec vseh
