V temnih oblekah ljudje v dolgi koloni stoje
najbolj poznani naprej vse do konca do onih
ki ni jih videl doslej
Bleda podoba nad tem vidi v duše ljudem
sliši se tisto ime ki njej pomenilo je vse
nočem domov z njimi grem
nočem nazaj na to pot
sliši se strel v srce sliši se strel
kje se plazijo preplašeni
kje nastane ples odmaknjenih
kaj podira svet izobčencev
kaj ostane ko jih ni domov
Slike so varovane še po tem ko gredo
vsi prostori ostanejo prav taki kot so
vsi prelepi vrtovi se spreminjajo
v zmes bolečine in solz
še grmi krik v glavi
samo ne on ne on
Nočem neba brez vseh zvezd
nočem vrtov brez dreves
slika edino ne ve slika edino ne ve
