Trikrat obkrožim hudičev stolp,
Življenje potunkam do koralnega grebena.
Po zabrisanih sledeh potujem do delte
V črno mesto tujega imena
In nikjer ni tvojega ostrega pogleda,
Še tam ne, kjer dolino sol razjeda.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če izginjaš.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če smeh v solze spreminjaš.
Z dlani je sapa odnesla nasmejane misli,
Grde še vedno stiskam v pesti.
Vse, kar je ostalo, je ta rumeni kamen,
Razpokan spomin in sončni pramen
In nikjer ni tvojih nevarnih besed,
Še tam ne, kjer ponoči poka led.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če izginjaš.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če smeh v solze spreminjaš.
Zgradila si bom grad na vrhu tega hriba
Ki sem ga naredila iz ruševin tvojega mesta.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če izginjaš.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če izginjaš.
Ker zaradi tebe vem,
Kako je, če smeh v solze spreminjaš.
