Na mizi zemljevidov zamaskiranih obrazov Oranžni so spomini mojih, tvojih jazov Je to modrost? Je to tvoja norost?
Kaj pomeni ta praznina med vrsticami spomina? Sem se spotaknila in smisel zamudila? Je vse to res? Je to pot do nebes?
A se tukaj svet konča kjer so polja svetla morja? A si upaš z mano tja v tiste čudne kraje? A se tukaj svet konča nad prepadom Mars in Venera? A si upaš z mano tja v tiste čudne kraje božat zmaje?
Včasih se sprašujem kdaj v dnevu sem privid Vedno raje v barvah plujem na podstrešju starih knjig In najin ples med ovinki do nebes
A se tukaj svet konča kjer so polja svetla morja? A si upaš z mano tja v tiste čudne kraje? A se tukaj svet konča nad prepadom Mars in Venera? A si upaš z mano tja v tiste čudne kraje božat zmaje?
A se tukaj svet konča nad prepadom Mars in Venera? A si upaš z mano tja v tiste čudne kraje? A se tukaj svet konča? A se z nami svet konča? A si upaš z mano v čudne kraje božat zmaje?
